Peter Weiss

Helena Dobrovoljc

Tina Lengar Verovnik

Urška Ošlak Vranjek

Manca Černivec

Matej Meterc

Slovarski del pravopisa prinaša besedje, ki gradivsko ponazarja in deloma razširja pravopisna pravila. Iztočnice istega pravopisnega pravila, ki jih povezujemo v problemske sklope, predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen, pregibanja in besednih zvez. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. Obstoječi slovarski zbirki je bilo dodanih 1377 novih slovarskih sestavkov (na spletu je zdaj 8216 slovarskih sestavkov), več kot 700 obstoječih sestavkov pa je bilo dopolnjenih. V izdajo ePravopisa 2021 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih štirinajstih problemskih sklopov, med katerimi se bodo nekateri še dopolnjevali: (1) Glasbeni izrazi, (2) Horoskopska znamenja, (3) Imena nebesnih teles in pojavov, (4) Imena otokov, polotokov, otočij, (5) Italijanščina, (6) Nekrajevna imena, (7) Podredne zloženke, (8) Prebivalska imena (iz imen krajev), (9) Prevzeta občna poimenovanja, (10) Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen), (11) Priredne zloženke, (12) Svojilni pridevniki (iz zemljepisnih imen), (13) Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj), (14) Španščina.

EPravopis 2021

Urška Vranjek Ošlak

Nataša Gliha Komac

Mija Michelizza

Monografija Kje pa vas jezik žuli? prinaša na empirični metodi oz. uporabniški izkušnji pripravljen izbor jezikovnih zadreg, ki se izkazujejo na različnih ravneh jezikovne zgradbe: na izrazni ravni, na skladenjsko-pomenski in besedilni ravni. Ne odstira pa le problematičnih poglavij v jezikovnem sistemu, temveč sega tudi na področja stilistike in normativnosti, torej vrednotenja jezikovnih prvin glede na tradicionalne sisteme socialne- in funkcijske zvrstnosti, na gibanje znotraj jezika in na tihe spremembe v elektronski dobi, ki jih sodobno jezikoslovje lahko že zaznava in tudi opisuje.

Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice

Kje pa vas jezik žuli?

Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 so opisi vsebinsko zaključenih problemskih sklopov, ki uporabnikom omogočajo vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v slovarju (ePravopis) najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik s podatkom o pravopisni kategoriji obveščen tudi o tem, v kateri problemski okvir slovenskega pravopisa oziroma pravil se izbrana iztočnica uvršča, katere besede še sodijo v ta okvir in kako se problem rešuje v pravopisnih pravilih. V Pravopisne kategorije ePravopisa 2021 je dodanih štirinajst novih problemskih sklopov, med katerimi se bodo nekateri še dopolnjevali, in sicer: (1) Glasbeni izrazi, (2) Horoskopska znamenja, (3) Imena nebesnih teles in pojavov, (4) Imena otokov, polotokov, otočij, (5) Italijanščina, (6) Nekrajevna imena, (7) Podredne zloženke, (8) Prebivalska imena (iz imen krajev), (9) Prevzeta občna poimenovanja, (10) Pridevniki (iz zemljepisnih nenaselbinskih/nekrajevnih imen), (11) Priredne zloženke, (12) Svojilni pridevniki (iz zemljepisnih imen), (13) Svojilni pridevniki (iz občnih poimenovanj), (14) Španščina.

Pravopisne kategorije ePravopisa 2021

Nataša Jakop

razprave o pravopisnih vprašanjih

Pravopisna stikanja

V monografiji Pravopisje na Slovenskem je prikazano reševanje pravopisnih vprašanj v 20. stoletju. Delo je usmerjeno v problemsko raziskavo posameznih pravopisnih težav, ki so jih pravopisci tega časa reševali različno, razširjeno pa je tudi na širšo predstavitev nekaterih pojmov in okoliščin njihovega definiranja ter na prikaz okoliščin izhajanja slovenskih pravopisnih priročnikov. Ob osnovnem, navidez preprostem vprašanju, kateri so pereči pravopisni problemi, je razjasnjeno, da to niso tista vprašanja pisne izrazne ravnine knjižnega jezika, ki jih definiramo kot pravopisne posebnosti, temveč tiste uzakonjene oblike, ki so sprožile nezadovoljstvo jezikovnega uporabnika, tista vprašanja, pri katerih se je predpis večkrat spreminjal, ter tista vprašanja, ki v predhodnem pravopisu niso bila zadovoljivo rešena oziroma jih ta ni predstavil oziroma razvrstil. Pravopisna perečnost je razvidna tudi iz slovarskih delov teh priročnikov, kjer je za obravnavano tematiko najbolj signifikatna lastnost variantnost oz. dvojničnost.

Pravopisje na Slovenskem

Aleksandra Bizjak Končar

Boris Kern

Slovarski del ePravopisa 2018 prinaša besedje, ki ga v slovar vključujejo vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemske sklope predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika, predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostno-naglasne vzorce. V letu 2018 je bilo v ePravopis dodanih 1189 slovarskih sestavkov, več kot 500 obstoječih pa je bilo dopolnjenih s podatki o rabi, pa tudi razširjenih glede na pomensko razvejanost posameznih gesel, npr. Viking (kot pripadnik ljudstva in igralec športne ekipe ter kot nadomestno ime za Norvežane oz. Skandinavce), Amerika (tudi kot skrajšano ime za Združene države Amerike) ali Evropa (tudi kot nadomestno ime za Evropsko unijo). V izdajo ePravopisa 2018 so na novo uvedene slovarske iztočnice naslednjih problemskih sklopov: (1) »Pisna znamenja« (a) splošna znamenja (tilda, znamenja za odstotek, minuto, evro ...), (b) ločila (apostrof, dvopičje, klicaj, pomišljaj, vezaj), (c) znamenja v IT (afna, ključnik, lojtra, poševnica); (č) matematična znamenja (koren, plus, minus); (d) izpostavna znamenja (zvezdica); (2) »Poimenovanja praznikov, posebnih datumov, dnevov v tednu in mesecev« (tip veliki šmaren, pasha, štefanovo), (3) »Nazivi in naslovi ob imenu« (poklicni – odvetnik/odvetnica; akademski – redni profesor / redna profesorica; vojaški – generalmajor / generalmajorka; verski – pater, blaženi/blažena; protokolarni – visokost, eminenca; plemiški – car/carica; položajni – dekan/dekanja; glede na družbeni položaj – gospod, gospa); (4) »Imena pokrajin in otokov«, z njimi povezana prebivalska imena in pridevniki na -ski ter iz vseh sklopov izhajajoči svojilni pridevniki izpeljankami (Hercegovina, Hercegovec, Hercegovka, hercegovski). Pomembno dopolnilo pri redigiranju zemljepisnih imen je uvedba posebnega razdelka o predložni rabi v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). S tem razdelkom so bila dopolnjena tudi vsa do sedaj vključena zemljepisna imena.

ePravopis 2018

Helena Dobrovoljc

Books

Your next favorite book is out there