Martin Pogačar

Jasna Fakin Bajec

Melita Lemut Bajec

Matevž Štraus

V zgodbah, spominih, odnosih, tradicionalnih znanjih, narečjih in drugih elementih snovne in nesnovne dediščine lahko iščemo številne priložnosti in poti k sočutnemu, kakovostnejšemu, pristnejšemu in trajnostnemu življenju v sedanjosti in prihodnosti. Ohranjanje in interpretacija edinstvenih kulturnih in naravnih prvin iz preteklosti nista le v rokah strokovnjakov iz dediščinskih institucij ali raziskovalnih centrov, temveč tudi v rokah civilne družbe, med katere uvrščamo tudi otroke in mlade. Lokalno prebivalstvo je postalo pomemben akter soustvarjanja dediščine, vendar pri tem mladi pogosto niso zastopani kot enakovredni kulturni nosilci ali soustvarjalci. Kako torej najti načine in poti, da bi bile njihove drzne ideje slišane in uresničene v dediščinskih projektih in akcijah? V priročniku so predstavljeni pristopi, metode, tehnike in primeri dobrih praks, kako raziskovanje in interpretacijo preteklosti ter načine (po)ustvarjanja dediščine zasnovati na način, da bodo otroci in mladi aktivno sodelovali pri raziskovanju in poučnem odkrivanju kulturnih, zgodovinskih in naravnih posebnosti domačega kraja. Namenjen je osebju v vrtcih, šolah, univerzah, mladinskih centrih in društvih, ki želijo mlade generacije spodbuditi k poglobljenemu razumevanju življenja njihovih prednikov.

Poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine

Dediščina v akciji

Oto Luthar

Tanja Petrović

Sanja Cukut Krilić

Majda Černič Istenič

Duška Knežević Hočevar

Jovana Mihajlović Trbovc

Polona Sitar

Publikacija je nastala kot rezultat mednarodnega raziskovalnega projekta GARCIA – Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji (http://garciaproject.eu/). Cilj projekta je raziskovanje, oblikovanje in izvajanje posebnih ukrepov za ustvarjanje enakih možnosti med spoli v akademskem okolju (visokem šolstvu in raziskovanju). Na podlagi analize na makro-, mezo- in mikroravni publikacija obravnava spolno zaznamovane asimetrije na visokošolskih in raziskovalnih institucijah, s poudarkom na raziskovalkah/raziskovalcih na začetku znanstvenih karier, ki so zaposlene/zaposleni za določen čas. Z osredotočanjem na osebne izkušnje znanstvenic/znantvenikov, ki vstopajo v akademsko okolje, se prispevki poglabljajo v dinamike spolno zaznamovanih vsakdanjih praks v akademskem okolju in razkrivajo slepe pege v obstoječih poskusih uveljavljanja načela enakih možnosti v visokošolskih in raziskovalnih institucijah.

Zgodnje stopnje znanstvene kariere skozi perspektivo spola

Znanost (brez) mladih

Jasna Fakin Bajec

Books

Your next favorite book is out there