Irena Avsenik Nabergoj

Božo Repe

Maja Godina Golija

Mateja Ratej

Nenad Čuš Babič

Aleksandra Gačić

Jure Gašparič

Peter Klepec

Petra Testen Koren

Primož Krašovec

Neža Zajc

Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Biografija na prehodu v digitalnost

Marija Klobčar

Mojca Horvat

Jelka Pšajd

Rebeka Kunej

Mateja Huber

Marija Kozar-Mukič

Ljudmila Bokal

Klaudija Sedar

Jani Kozina

Ivanka Huber

Gleb Pilipenko

Franc Kuzmič

Metka Lokar

Andraž Čarni

Nina Juvan

Daniela Ribeiro

Julia Ellis-Burnet

Knjiga o Prekmurju je delo devetnajstih domačih in tujih avtoric in avtorjev, ki v svojih razpravah obravnavajo kulturne, socialne, zgodovinske in naravne značilnosti te panonske pokrajine in jih sklenejo v zanimivo zgodbo. Pokrajina, ki s svojimi geografskimi in kulturnimi posebnostmi navdušuje naključne obiskovalce in turiste, je predstavljena v vsej svoji raznolikosti in povezanosti s širšim evropskim kulturnim prostorom, ki je močno zaznamoval življenje, razmišljanje in ustvarjanje tukajšnjih ljudi. Avtorji v besedilih pojasnjujejo, zakaj je prekmurska ljudska pesem tako drugačna od pesmi iz drugih slovenskih pokrajin, zakaj ima Prekmurje toliko posebnosti v prehrani, praznovanjih in obredih, katere so značilnosti prekmurščine in njene javne rabe, kakšno je bilo življenje prekmurskih družin nekoč in kakšna so pričakovanja Prekmurcev danes, kako bogata zgodovina Prekmurja zaznamuje sedanjost, katere so glavne posebnosti vegetacije v Prekmurju? V knjigi objavljena besedila osvetlijo to panonsko pokrajino kot prehoden in s sosednjimi kulturnimi območji močno povezan prostor, kar je pomembno sooblikovalo svojske prekmurske kulturne in naravne značilnosti.

Podoba panonske pokrajine

Prekmurje

Maja Godina Golija

Books

Your next favorite book is out there