Marko Juvan

Darko Dolinar

Monografski zbornik s prispevki 14 slovenskih in 10 tujih avtorjev analizira opus Antona Ocvirka, utemeljitelja primerjalne književnosti na Slovenskem, in ga postavlja v kontekst razvoja stroke doma in na tujem. Drugo problemsko težišče knjige je današnje stanje stroke po svetu, ki ga opredeljujejo prevrati v humanističnih vedah ter spremenljiva vloga literature v procesih globalizacije. Podrobneje so obravnavani problemi literarnega zgodovinopisja ter razmerja med primerjalno književnostjo in sorodnimi ali konkurenčnimi disciplinami. V današnji krizi primerjalne književnosti se kažejo možnosti za njeno prenavljanje in napovedujejo nove razvojne perspektive.

Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk

The identity and relevance of literary studies require a conceptual and institutional reconstruction in response to the global reshaping and commodification of knowledge. The author thus proposes a theory of literary discourse and literary history that take into account literariness as an important socio-cultural phenomenon and revisits several critical concepts, such as world literature, literary text, genre, style, fiction, literary space, and cultural memory.

An Introduction to Literature

Literary Studies in Reconstruction

Bringing together the analyses of the literary world-system, translation studies, and the research of European cultural nationalism, this book contests the view that texts can be attributed global importance irrespective of their origin, language, and position in the international book market. Focusing on Slovenian literature, almost unknown to world literature studies, this book addresses world literature’s canonical function in the nineteenth-century process of establishing European letters as national literatures. Aware of their dependence on imperial powers, (semi)peripheral national movements sought international recognition through, among other things, the newly invented figure of the national poet. Writers central to dependent national communities were canonized to represent their respective cultures to the norm-giving Other – the emerging world literary canon and its aesthetic ideology. Hence, national literatures asserted their linguo-cultural individuality through the process of worlding; that is, by their positioning in the international literary world informed by the supposed universality of the aesthetic.

Worlding a Peripheral Literature

Skupina raziskovalcev z ZRC SAZU in ljubljanske Filozofske fakultete pod vodstvom Marka Juvana v knjigi razvija novo disciplino, ki se oblikuje na presečišču med analizo literarnega sistema in geografijo, opira pa se na geografske informacijske sisteme. Na literarnogeografskem pristopu, predstavljenem v uvodnih poglavjih, temeljijo študije, tematski zemljevidi in grafi, ki skušajo razložiti, kako se je prek interakcije med geografskimi dejavniki in književnimi praksami v slovenščini od 1780 do 1940 materialno-ideološko oblikoval »narodni prostor« Slovencev. Argumentacija temelji na prostorsko-statističnih analizah množice podatkov o biografijah literarnih akterjev, razvoju tiska, založništva, literarnih društev in gledališč, o krajih, predstavljenih v zgodovinskih romanih, in konstelaciji spominskih objektov in poimenovanj, posvečenih slovenskim književnikom. Sistemska obravnava je dopolnjena z razpravami o predstavljenih in življenjskih prostorih izbranih književnikov od 17. do 21. stoletja.

Prostori slovenske književnosti

Avtorji knjige Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije v preučevanje poskusa študentsko-delavske svetovne revolucije in njene poznejše usode v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja posežejo z obravnavo dveh doslej zanemarjenih vidikov – literarnega in perifernega. Sprašujejo se, katere vloge sta pri transformaciji obstoječe svetovne ureditve na področjih kulture, politike, gospodarstva in vsakdanjega življenja odigrali (pol)periferija modernega svetovnega-sistema na eni strani ter modernistična literatura in teorija na drugi. Kako sta bili kritična teorija in neoavantgardna literatura po svetu, na Slovenskem in v Jugoslaviji prepleteni s študentskim protestništvom, ki se je zavzemalo za transformacijo kapitalističnega svetovnega-sistema in njegove socialistične alternative? Monografija se posveča procesom, ki so na družbenem, literarnem in teoretskem področju povezali dogodke let 1968 in 1989 v znamenju kontinuitet in prelomov, obenem pa določili naš današnji svet.

Transformacije sveta, literature in teorije

Med majem '68 in novembrom '89

César Domínguez

Marijan Dović

Jernej Habjan

Morana Čale

Irma Ratiani

Liina Lukas

Luka Vidmar

Jüri Talvet

Bala Venkat Mani

Katarina Molk

Jola Škulj

Jeanne Glesener

Alen Širca

Matija Ogrin

Alenka Koron

Andraž Jež

Jožica Jožef Beg

Svetovna književnost je kot globalni pojav navzoča prek mnoštva lokalnih variant. Vsaka nacionalna literatura si je s knjižnim prometom, knjižnicami, prevodi, šolskim kanonom in repertoarjem referenčnih tujih del, ki so navdihovala domačo tradicijo, ustvarila svojo, specifično »glokalizirano« različico svetovne literature. Toda ta pluralnost je naddoločena z enotnim, a neenakim svetovnim literarnim sistemom, razpetim med središča in obrobja. Študije slovenskih in tujih avtorjev, zbrane v tej knjigi, razmerje slovenske književnosti do ideje in prakse svetovne literature prikazujejo v teoretskem in zgodovinskem kontekstu primerljivih književnosti Evrope, katerih sistemski položaj je obroben. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ World literature is always “glocalized." Every national literature, every region, migration, and multicultural space has fashioned its own version of world literature. Consequently, many world literatures simultaneously exist within the single and unequal global literary system, “Slovenian" world literature being one of them. Based on Casanova’s and Moretti’s theories of the world literary system/space and, using a transdisciplinary approach, the collective volume explores the relationships between the world literary system and small or peripheral literary fields: the Slovenian, Estonian, Croatian, Luxembourgish, and Georgian. The authors of chapters are: César Domínguez, Bala Venkat Mani, Jernej Habjan, Katarina Molk, Jola Škulj, Morana Čale, Jüri Talvet, Jeanne Glesener, Liina Lukas, Irma Ratiani, Alen Širca, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Darko Dolinar, Marko Juvan, Marijan Dović, Alenka Koron, Andraž Jež, and Jožica Jožef Beg.

Svetovne književnosti in obrobja

The poetics of intertextuality proposed in this book, based mainly on semiotics, elucidates factors determining the socio-historically elusive border between general intertextuality and citationality, and explores modes of intertextual representation.

History and Poetics of Intertextuality

Marko Juvan

Books

Your next favorite book is out there