Martin Pogačar

Jasna Fakin Bajec

Melita Lemut Bajec

Matevž Štraus

V zgodbah, spominih, odnosih, tradicionalnih znanjih, narečjih in drugih elementih snovne in nesnovne dediščine lahko iščemo številne priložnosti in poti k sočutnemu, kakovostnejšemu, pristnejšemu in trajnostnemu življenju v sedanjosti in prihodnosti. Ohranjanje in interpretacija edinstvenih kulturnih in naravnih prvin iz preteklosti nista le v rokah strokovnjakov iz dediščinskih institucij ali raziskovalnih centrov, temveč tudi v rokah civilne družbe, med katere uvrščamo tudi otroke in mlade. Lokalno prebivalstvo je postalo pomemben akter soustvarjanja dediščine, vendar pri tem mladi pogosto niso zastopani kot enakovredni kulturni nosilci ali soustvarjalci. Kako torej najti načine in poti, da bi bile njihove drzne ideje slišane in uresničene v dediščinskih projektih in akcijah? V priročniku so predstavljeni pristopi, metode, tehnike in primeri dobrih praks, kako raziskovanje in interpretacijo preteklosti ter načine (po)ustvarjanja dediščine zasnovati na način, da bodo otroci in mladi aktivno sodelovali pri raziskovanju in poučnem odkrivanju kulturnih, zgodovinskih in naravnih posebnosti domačega kraja. Namenjen je osebju v vrtcih, šolah, univerzah, mladinskih centrih in društvih, ki želijo mlade generacije spodbuditi k poglobljenemu razumevanju življenja njihovih prednikov.

Poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine

Dediščina v akciji

V monografiji avtor odpira vprašanja jugoslovanske avtomobilske dediščine in spomina. Pri tem za izhodišče vzame avto Zastava 750 oziroma popularnega fička. Skozi postjugoslovanske zgodbe tega predmeta razčleni življenje avtomobila, ki je verjetno najodločneje zaznamoval jugoslovansko avtomobilsko zgodovino. Vendar pa avtor seže dlje od nostalgije in spomina in avto vzame kot predmet, ki odpira večplastna vprašanja o avtomobilski dediščini, odnosu do socialistične preteklosti skozi perspektivo avtomobilizma, do vprašanja nacionalizacije tako spomina kot tudi tehniške dediščine. Skozi analizo različnih praks prisedanjanja preteklosti tematizira vprašanje afekta in avtomobilnosti, odnos med avtomobilom in (popularno, digitalno) kulturo ter nenazadnje širši odnos do socialistične preteklosti.

Zvezda domačega avtomobilizma med cestami in spomini

Fičko po Jugoslaviji [drugi natis]

This book argues that today we live in the culture of the past that delimits our world and configures our potentialities. It explores how the past invades our presents and investigates the affective uses of the past in the increasingly elusive present. Remembering and forgetting are part of everyday life, popular culture, politics, ideologies and mythologies. In the time of the ubiquitous digital media, the ways individuals and collectivities re-presence their pasts and how they think about the present and the future have undergone significant changes. The book focuses on affective micro-archives of the memories of the socialist Yugoslavia and investigates their construction as part of the media archaeological practices. The author further argues that these affective practices present a way to reassemble the historical and relegitimize individual biographies which disintegrated along with the country in 1991.

Re-presencing the Past

Media Archaeologies, Micro-Archives and Storytelling

V monografiji avtor odpira vprašanja jugoslovanske avtomobilske dediščine in spomina. Pri tem za izhodišče vzame avto Zastava 750 oziroma popularnega fička. Skozi postjugoslovanske zgodbe tega predmeta razčleni življenje avtomobila, ki je verjetno najodločneje zaznamoval jugoslovansko avtomobilsko zgodovino. Vendar pa avtor seže dlje od nostalgije in spomina in avto vzame kot predmet, ki odpira večplastna vprašanja o avtomobilski dediščini, odnosu do socialistične preteklosti skozi perspektivo avtomobilizma, do vprašanja nacionalizacije tako spomina kot tudi tehniške dediščine. Skozi analizo različnih praks prisedanjanja preteklosti tematizira vprašanje afekta in avtomobilnosti, odnos med avtomobilom in (popularno, digitalno) kulturo ter nenazadnje širši odnos do socialistične preteklosti. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ The monograph addresses the question of Yugoslav automobile heritage and memory. The vehicle of choice in this endeavour is the Crvena Zastava make Zastava 750, better known as Fičko. The author traces the post-Yugoslav stories of the car as an object that left a deep mark in automobile and memorial landscapes of the latter 20th and early 21st centuries. As an object of memory and tinkering, Fičko is used as a metaphorical vehicle to address the issues related to nostalgia and memory, but also to engage with complex questions concerning automobile heritage and nationalisation of memory and industrial. Through the analysis of various practices of re-presencing the past he author thematises the relationship between affect and automobility in (digital) popular culture and not least the relationship to the Yugoslav socialist past in general.

Martin Pogačar

Books

Your next favorite book is out there