Mateja Ratej

Zbirka biografskih študij z bogatim spektrom individualnih in kolektivnih mentalitet slika prostrano kulturnozgodovinsko krajino slovenskega prostora v dolgem 19. stoletju, ki se je simbolno zaključilo s prvo svetovno vojno. Osnovna uredniška ambicija je, da bi tako posredovane biografije različnih avtorjev s področja humanističnih in družboslovnih znanosti razgrnile slovensko zgodovino 19. stoletja – neizogibno pa tudi prvih desetletij 20. stoletja – bolj prepričljivo od sintetičnih zgodovinskih pregledov. Čeprav so avtorji in avtorice prispevkov s svojimi raziskovalnimi afinitetami odigrali svojevrstno vlogo barometra kolektivnega spomina v začetku tretje dekade 21. stoletja, smemo domnevati, da je v monografiji zajet prerez socialne strukture precej natančna detekcija generatorjev ustvarjalnosti slovenske družbe 19. stoletja, ki izkazuje na eni strani zavidanja vredno stopnjo fizične in duhovne mobilnosti, na drugi pa osupljivo stopnjo malodane neprodušne ločenosti slovenskega prostora po pokrajinah.

Slovenski biografski almanah XIX. stoletja

Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije. Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujemo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturnozgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.

Osebnosti slovenske medicine

V znanstveni monografiji so nanizani slovenski igralci in igralke ter režiserji in režiserke, ki jih povezuje prestopanje ustaljenih predstav o gledališču. Zbrane biografske študije govorijo tudi o meji med hladno zavezanostjo znanstveni obravnavi in tisto težko merljivo, težko ulovljivo in še težje opredeljivo dimenzijo nevidno bivajočega v človeških odnosih, ki v obliki tesnih ali ohlapnih socialnih mrež bistveno opredeljuje ne le vsakokratna osebna, ampak tudi družbena razmerja. S tem, ko so avtorji prispevkov ponudili svoje poglede na obravnavane osebnosti z različnih izobrazbenih, poklicnih, osebnih idr. pozicij, so močno razširili kulturnozgodovinski horizont. Harmonično razmerje med objektivnim in subjektivnim pristopom je ključ do kar najbolj prepričljivih biografskih študij. Ker so pogledi avtorjev prispevkov tudi osebni, pomenijo ne le dragocen prispevek k razumevanju gledaliških osebnostih, ampak so tudi prvovrsten vir za proučevanje mentalitet posameznih dob. Nenazadnje je treba v zvezi z biografskimi študijami omeniti še neko mejo: ideja o absolutno objektivnem pogledu na sočloveka je v svojem bistvu antihumanistična.

Izzivalci meja

Osebnosti slovenskega gledališča

Irena Avsenik Nabergoj

Božo Repe

Maja Godina Golija

Nenad Čuš Babič

Aleksandra Gačić

Jure Gašparič

Peter Klepec

Petra Testen Koren

Primož Krašovec

Neža Zajc

Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Biografija na prehodu v digitalnost

Mateja Ratej

Books

Your next favorite book is out there