Neža Zajc

Knjiga seznanja z interpretacijami Zajčevega opusa. Prvi del je posvečen poeziji Daneta Zajca: avtorji prispevkov se osredotočajo na posamezne pesmi ali obravnavajo Zajčevo poezijo kot celostno in edinstveno v zgodovini slovenske književnosti. V drugem delu uveljavljeni literarni teoretiki slovenske dramatike obravnavajo igre Daneta Zajca kot neoddeljive od pesnikove poezije. Obenem izpostavljajo moč Zajčeve pesniške besede, s katero je zaznamoval tudi razvoj slovenskega modernega gledališča z globoko kritično ostrino. V tretjem delu so izbrani nekateri redki spominski utrinki na Daneta Zajca, ki beležijo zadnja leta njegovega življenja. V zadnjem delu so ponatisnjeni trije zapisi Daneta Zajca, ki zaokrožujejo celoto knjige z žalnim tonom: to sta predvsem pesnikov govor ob grobu Gregorja Strniše in njegovo besedilo ob smrti Marjana Rožanca. Knjigo zaključuje Zajčev govor, ki ga je imel na slavnostni podelitvi Prešernovih nagrad prelomnega leta 1992 in odstira pesnikov radikalen pogled na slovensko kulturo; z živo pričujočnostjo Zajčevega zaostrenega glasu pa dosega namen te knjige. Prispevke v monografiji dopolnjuje bogato slikovno (fotografsko, rokopisno) gradivo.

(refleksije, razprave, spomini)

Pesmi in igre Daneta Zajca

Knjiga govori o tesni navezanosti smrti in poezije, kot se je odražala od začetkov pesnjenja do današnjih dni. Vloga smrti v zgodovini literarnega ustvarjanja je očitna, čeprav v tej knjigi zgolj sugerirana. Različne obravnave nadgrajujejo pojme tematizacije, imaginacije in konstalacije motivno-tematskega opomenjanja smrti v literaturi, odpirajo pa temeljna poetološke razpotja. Smrt kot osnovna matrika človeškega mišljenja, ki se manifestira v poeziji, prehaja v poetično stalnico. Na ta način poezija, sposobna ontološko-eshatoloških dimenzij, na vprašanja o t. i. večnih resnicah, ki se zastavljajo ob tem, paradoksalno odgovarja z življenjem – prav tako v jeziku poezije. O slednjem govori drugi del knjige. V tej publikaciji je mogoče brati raziskave in refleksije izpod peresa znanstvenikov in pesnikov, ki ponujajo globlji vpogled v ustvarjanje nekaterih domačih in tujih pesnikov (F. Prešeren, G. Leopardi, A. S. Puškin, C. Baudelaire, W. B. Yeats, A. Gradnik, A. Ahmatova, G. Strniša, V. Memon) ter hkrati z vsakim prispevkom monolitno razmišljanje o poeziji tudi presegajo.

Pesnikovo sta življenje

Poezija in smrt

Irena Avsenik Nabergoj

Božo Repe

Maja Godina Golija

Mateja Ratej

Nenad Čuš Babič

Aleksandra Gačić

Jure Gašparič

Peter Klepec

Petra Testen Koren

Primož Krašovec

Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Biografija na prehodu v digitalnost

Neža Zajc

Books

Your next favorite book is out there